Pogosta vprašanja in odgovori

Na izpit se lahko prijavite štirinajst (14) dni pred razpisanim izpitnim rokom in najmanj pet (5) pred razpisanim izpitnim rokom do 23.59 ure preko sistema VIS.

Od izpita se lahko odjavite dan pred izpitom do 12.00 ure preko sistema VIS.

Primer: Če je izpit v torek, je zadnji rok za odjavo v ponedeljek do 12.00 ure.

Po vnešeni oceni prejmete račun preko elektronske pošte. Račun poravnate v roku, navedenem na računu.

• Za študente s statusom je plačljivo četrto in peto opravljanje izpita na 1. in 2. stopnji,
• za osebe brez statusa je plačljivo prvo, drugo, tretje, četrto in peto opravljanje izpita na 1. in 2. stopnji,
• plačljivo je posamično opravljanje diferencialnega izpita oz. predmeta na 1. in 2. stopnji

Cenik storitev za študente (UL)

Študent, ki ni uspešno opravil izpita, lahko izpit ponavlja trikrat.

Študent lahko izpit opravlja štirikrat oz. petkrat, s tem, da mora za peto opravljanje mesec pred izpitnim rokom oddati prošnjo na Komisijo za študijske zadeve. Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno in zoper poteka izpita.

Četrto in peto opravljanje izpita se opravlja pred komisijo, ki jo sestavljajo najmanj trije člani. Na prošnjo študenta lahko Komisija za študijske zadeve odobri tudi drugo in tretje opravljanje izpita pred komisijo. Četrto opravljanje se lahko opravlja le pisno, s tem, da vsi člani komisije izpit samo pregledajo. Pri petem opravljanju izpita mora imeti študent možnost ustnega zagovora izpita. Pri petem opravljanju so prisotni najmanj trije člani komisije.

Naknadne prijave oz. odjave na izpit niso možne. Nosilec predmeta oz. namestnik sme k izpitu sprejeti samo študente, ki so bili pravočasno prijavljeni in so na seznamu. Nosilec ne more in ne sme študenta prijavljati na izpit.

Če študent zaradi višje sile oz. opravičljivih razlogov ne pristopi k izpitu in se od izpita ne odjavi pravočasno, mu lahko Komisija za študijske zadeve na osnovi dokazila o obstoju opravičljivega razloga (npr. bolezni), posredovanega v roku 3 delovnih dni po izpitu oz. takoj po prenehanju obstoja opravičljivega razloga, skupaj s prošnjo, šteje, da se je od izpita odjavil pravočasno.

Študent, ki ima status študenta in je izpit pri določeni učni enoti že uspešno opravil, želi pa boljšo oceno, lahko pred zaključkom študija, izpit (celotni ali delni) pri posameznem predmetu samo enkrat ponovno opravlja. V primeru ponavljanja izpita velja višja ocena.

Študent nima možnosti popravljanja pozitivne ocene pri izpitu, pri katerem je bil dvakrat ali večkrat neuspešen. Študent lahko v enem študijskem letu izboljšuje oceno le pri treh predmetih. Prijave potekajo avtomatsko v informacijskem sistemu - VIS, brez prošnje.

Na izpit se prijavite preko informacijskega sistema - VIS. Sistem vas opozori, da boste za opravljanje izpita prejeli račun.

V primeru petega opravljanja izpita študent najmanj 30 dni pred izpitnim rokom vloži prošnjo za opravljanje izpita na Komisijo za študijske zadeve.

Vsi študenti, ki imajo status, si lahko potrdilo o opravljenih obveznostih natisnejo sami iz informacijskega sistema VIS. Tisti, ki nimajo statusa, ga lahko osebno prevzamejo v Službi za študijske zadeve v času uradnih ur. Potrdilo je plačljivo po veljavnem ceniku.

Cenik storitev za študente (UL)

Vlogo za pridobitev statusa študenta s posebnimi potrebami se oddaja v mesecu oktobru, saj bo zagotavljanje pravic (prilagoditev), ki izhajajo iz vašega statusa, lažje. V kolikor pogoji za dodelitev posebnega statusa študenta nastopijo kasneje, lahko vlogo oddate tudi kasneje.

Pravilnik o študentih s posebnim statusom in vlogo za pridobitev posebnega statusa študenta (Pravilnik o študentih s posebnim statusom, Vloga za pridobitev statusa) najdete na spletni strani Zdravstvene fakultete.

Seje Komisije za študente s posebnim statusom so predvidoma deset dni pred sejo Komisije za študijske zadeve, ki ima sejo vsak tretji ponedeljek v mesecu, zato podite pozorni, da vloge oddate pravočasno.

Pogoji za redno in izjemno napredovanje so akreditirani na študijskem programu in so v predstavitvenih zbornikih.

Povezava na predstavitveni zbornik.

V kolikor ima študent izpolnjene vse pogoje za napredovanje / ponavljanje, se v času vpisov avtomatsko odprejo vpisni listi. Študent preko informacijskega sistema - VIS izpolni vpisni list, ga natisne in podpisanega posreduje po pošti v Službo za študijske zadeve.

Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik. V kolikor je študent spreminjal študijski program, te pravice nima. Za spreminjanje študijskega programa se šteje tudi menjava iz rednega na izredni ter obratno.

Študent, ki ponavlja letnik, ima status študenta. Opravljanje izpitov se mu ponovno štejejo od začetka.

Študent lahko pavzira po lastni želji in v primeru, če nima pogojev za vpis v višji letnik, ponavljanje letnika ali podaljšanega statusa študenta. Opravljanje izpitov se mu šteje naprej.

Študent lahko v času pavziranja opravlja manjkajoče študijske obveznosti letnika, v katerega je bil preteklo študijsko leto vpisan. Manjkajoče obveznosti opravlja zoper plačilu po takrat veljavnem ceniku.

IZJEMNI VPIS:
Po določbi 125. člena Statuta UL se študent lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, kadar ima za to opravičene razloge, kot npr.:
- starševstvo,
- daljša bolezen študenta,
- izjemne družinske in socialne okoliščine,
- priznan status osebe s posebnimi potrebami,
- aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah,
- aktivno sodelovanje v organih univerze.

PODALJŠAN STATUST ŠTUDENTA:
Iz upravičenih razlogov se status študenta lahko tudi podaljša, vendar največ za eno leto. Izjema: študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka.
Po določbi 126. člena Statuta UL se lahko študentu, ki ni opravil obveznosti za vpis v višji letnik, iz opravičljivih razlogov status študenta podaljša za eno študijsko leto, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določata zakon in statut. Pravica se začne uveljavljati v naslednjem študijskem letu po upravičenem razlogu.
O podaljšanju statusa iz opravičljivih razlogov kot so npr.:
- starševstvo,
- daljša bolezen študenta,
- izjemne družinske in socialne okoliščine,
- priznan status osebe s posebnimi potrebami

O odobritvi na podlagi pisne prošnje študenta odloča Komisija za študijske zadeve. V kolikor je prošnji odobreno, je študent o tem obveščen v informacijskem sistemu - VIS. V primeru negativne odločitve, študent prejme odločbo o negativnem sklep po elektronski pošti.

Študent prošnjo izpolni v informacijskem sistemu -  VIS, natisnjeno in podpisano skupaj z ustreznimi dokazili, do roka, ki ga junija meseca objavi Zdravstvena fakulteta na spletni strani, pošlje po pošti na naslov: Zdravstvena fakulteta, Zdravstvena pot 5, 1000 Ljubljana ali jo osebno odda v času uradnih ur v vložišču Zdravstvene fakultete (soba 16).

V kolikor je od vašega statusa minilo več kot dve leti, je potrebno na Komisijo za študijske zadeve oddati prošnjo (objavljena v rubriki Obrazci, vloge) za nadaljevanje / dokončanje študija. Po prejeti odločbi bo dostop do vašega sistema VIS sproščen.

Vsa pravila in navodila v povezavi z zaključnimi deli so na voljo na spletni strani Zdravstvene fakultete.

Status študenta velja do zaključka študijskega leta, v katerem je študent zaključil študij.

V kolikor se študent v času študija zaposli, ohrani vse pravice iz naslova statusa študenta (dostop do knjižnice, v primeru rednega študija brez plačila šolnine,….). Onemogočene pa so mu ostale pravice iz naslova socialnih transferjev (delo preko študentskega servisa, štipendija, subvencioniran prevoz, prehrana, bivanje v študentskem domu, ipd.).

Vsa navodila in informacije glede izmenjave prejmete na spletni strani Zdravstvene fakultete - Erasmus+.

Kandidat, ki je pred izgubo statusa študenta opravil vse študijske obveznosti, razen zaključnega dela in je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa potrjeno temo zaključnega dela, brez plačil zaključi študij, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.

Če imate opravljene izpite na drugih visokošolskih zavodih ali fakultetah, lahko oddate prošnjo (Obrazci, vloge) za priznavanje izpita skupaj s potrdilom o opravljenem izpitu in učnem načrtu predmeta, v presojo nosilcu oz. izvajalcu predmeta. Le-ta svojo odločitev odda v obravnavo na Komisijo za študijske zadeve. Po obravnavi se izda odločba, ki je plačljiva, v kolikor se presoja priznavanje izpitov zunaj članic Univerze v Ljubljani. Obravnavajo se prošnje za samo že vpisane študente.

Da. Študent ima, ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, naslednje pravice, ki veljajo v primeru, ko oseba ni v delovnem razmerju ali prijavljena kot iskalka zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje:
- pravico do zdravstvenega varstva,
- pravico do bonov za prehrano,
- pravico do subvencioniranega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi,
- pravico do štipendiranja,
- pravico do družinske pokojnine,
- pravico do možnosti opravljanja občasnih in začasnih del prek pooblaščenih organizacij (študentski servisi),
- pravico do možnosti bivanja v dijaških domovih, ipd.

Ob oddaji zaključnega dela v sistem VIS, morate poskrbeti, da je le ta shranjen v obliki PDF/A.

Navodila: Ko zaključno delo shranjujete v PDF obliko, se vam ob kliku na kvadrat MOŽNOSTI odpre spodaj prikazano okno. Poskrbite, da je obkljukana možnost: ISO 19005-1 skladen (PDF/A).

Slikovni prikaz:

Študent se lahko prepiše iz izrednega študija na redni študij pod pogoji, da so na rednem študiju prosta mesta, da študent ni ponavljal letnika ali menjal študijskega programa in da ima opravljene vse študijske obveznosti za tekoči letnik s povprečno oceno najmanj 9,5.

Diferencialne izpite za vpis na drugostopenjske študijske programe morajo opraviti tisti diplomanti, ki so prvostopenjski ali visokošolski strokovni študij končali na nesorodnih strokovnih področjih oziroma v skladu z akreditiranimi vpisnimi pogoji posamičnega študijskega programa - Študijski programi.

Navedene študijske obveznosti se izvajajo v zimskem semestru, zato mora kandidat, ki želi obveznosti opravljati, do konca meseca avgusta tekočega leta na Komisijo za študijske zadeve Zdravstvene fakultete nasloviti namero za opravljanje obveznosti v študijskem letu, ki prihaja. Stroški opravljanja študijskih obveznosti so zaračunani v skladu z veljavnim cenikom UL za tekoče študijsko leto. Vpis v študijski program druge stopnje je za kandidate tako mogoč šele v naslednjem študijskem letu. Kandidat, ko opravi diferencialne izpite, tako izpolni vpisne pogoje in mora ravno tako oddati prijavo in se držati razpisnih pogojev in rokov.  

Izpitne obveznosti bomo v jesenskem izpitnem obdobju v največji možni meri izvedli na daljavo z uporabo spletnih orodij ali z drugačnimi načini ocenjevanja. Pri izvajanju izpitov na daljavo je minimalna zahteva, da imate študenti in študentke poleg internetne povezave zagotovljen tudi prenos slike in zvoka (kamera in mikrofon).

Tiste študentke in študenti, ki nimate računalnika, interneta ali pametnega telefona in tudi nimate nikakršnega dostopa do teh naprav ter zato ne bi mogli sodelovati pri izvedbi izpitov na daljavo, prosimo, da to čimprej javite predstojniku ali predstojnici vašega oddelka. Te situacije bomo reševali individualno, na fakulteti pa bomo poskušali zagotoviti nekaj mest z računalnikom, kjer bo – ob prisotnosti nadzorne osebe – možno izvajati izpite na daljavo.

Da. Izpiti na daljavo in tisti, ki jih bomo v prilagojeni obliki izvedli v prostorih fakultete, bodo potekali na isti dan, kot so bili napovedani na začetku študijskega leta. V največji možni meri se bomo držali tudi ure izpita, vendar v nekaterih primerih lahko pride do kakšnega časovnega zamika.

Študenti si morajo pred vstopom v Zdravstveno fakulteto nadeti masko, ki si jo priskrbijo sami. 

V skladu z navodili NIJZ študentke in študenti med pisanjem izpita lahko snamete masko, ko je zagotovljena razdalja do druge osebe najmanj 1,5 oz. 2 m. Če se vam med izpitom približa nadzorna oseba, jo ponovno nadenite. Osnovno pravilo pri izvajanju izpita je, da sta med dvema študentoma v predavalnici dva prosta sedeža, med dvema zasedenima vrstama pa ena prosta vrsta. V izogib zmedi so sedeži, ki jih študentke in študenti lahko zasedete, označeni z rumeno nalepko.  

V primeru, da ni navedeno ali gre za ustni ali pisni izpit, bodo kandidati in kandidatke o načinu izvedbe izpita (tj., ali bo izpit pisni ali ustni) obveščeni vsaj en teden pred datumom izvedbe izpita. Če gre za ustni izpit, mora izvajalec ali izvajalka obvestilo o okvirnem časovnem razporedu ustnih izpitov objaviti najkasneje do 15. ure pred dnevom ustnega izpita. 

S sklepom senata ZF z dne 8. 6. 2020 se je spomladansko izpitno obdobje podaljšalo do 31. 7. 2020. Podaljšano izpitno obdobje in dodatni izpitni roki so namenjeni predvsem študentom in študentkam, ki zaradi tehničnih in drugih objektivnih razlogov izpitov niso mogli opravljati v času od 1. 6. 2020 do 3. 7. 2020.

Jesensko izpitno obdobje je od 17. 8. 2020 do 11. 9. 2020.

Zagovori zaključnih del in opravljanja izpitnih obveznosti se ne snemajo.

Enakovrednost izpitnih rokov se dokazuje s preverjanjem doseženih ciljev ter kompetenc, ne pa z načini / oblikami preverjanja znanj. Izvajalec oz. izvajalka bo presodil, kateri načini / oblike bodo v danih okoliščinah najbolj ustrezni.

46. člen Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 je v poglavju 3.3 Srednješolsko in višješolsko izobraževanje ter osnovnošolsko izobraževanje odraslih, torej ne velja za visoko šolstvo (poglavje 3.4 Visoko šolstvo, člena 48 in 49).

Tudi ti izpiti se izvedejo na prilagojen način. Obveščanje študentov poteka na enak način kot pri predmetih letnega semestra.

Večina izpitov pri predmetih z velikim številom študentov se bo izvedla v pisni obliki na ZF. Če bo prišlo do situacij, ki jih omenjate, je najbolje, da se o zadevi dogovorite direktno z izvajalcem oziroma izvajalko.  

Četrto opravljanje izpita bo v vsakem primeru komisijsko. Pri izvedbi komisijskega izpita se bo upoštevalo obstoječe smernice za preprečevanje širjenja okužbe, znesek in način plačila ostajata nespremenjena. 

V skladu z rektorjevimi navodili na UL še vedno priporočajo, da ustne izpitne obveznosti profesorji in profesorice izvedejo na daljavo, saj je to najbolj varno za vse, jih je pa vseeno možno izvesti tudi v kabinetih. Pri izvedbi ustnih izpitov v kabinetih morajo izvajalci in izvajalke izpitov prevzeti odgovornost za upoštevanje vseh preventivnih ukrepov, saj služba za čiščenje ne bo mogla po vsakem ustnem izpitu razkužiti kabinetov. Pri ustnih izpitih v kabinetih prosimo, da upoštevate naslednje preventivne ukrepe:

• študentke in študenti naj si pred vstopom v kabinet razkužijo roke;
• v kabinetu držite fizično distanco vsaj 1,5 metra.

Po vsakem izpitu bo izvajalec izpita razkužil površine, ki se jih je študent dotikal.