Prosimo poskrbite, da je na strani omogočen JavaScript, ki poganja dodatek za dostopnost. Prešernovi nagrajenci 2020/2021

Prešernovi nagrajenci za študijsko leto 2020/2021

 

tn dekan

Spoštovane Prešernove nagrajenke in nagrajenci!

Ponosen sem, da vam lahko v svojem imenu in v imenu Zdravstvene fakultete čestitam za najboljša dela na področju znanosti. Prešernova nagrada je nagrada za najboljša zaključna dela in je odraz kakovostnega znanstveno-raziskovalnega dela študentov.

Žal nam tudi v letošnjem letu trenutna situacija zaradi koronavirusa ne omogoča, da bi vaše dosežke skupaj proslavili v skladu z vsakoletno tradicijo, si pa bomo prizadevali, da se srečamo takoj, ko bo le-to mogoče.

Ste mlada generacija, na pragu karierne poti ter spoznavanja in odkrivanja novih znanj, zato se ne bojite izzivov, ki vam pridejo naproti. Nadaljujte začeto raziskovalno pot, nadgrajujte znanje, iščite nove poti v raziskovanju in se spopadajte z novim, neznanim.

Prepričan sem, da boste uspešno razvijali in uveljavljali svojo stroko v korist posameznika in družbe ter v ponos naši Zdravstveni fakulteti. Pri tem pa ne pozabite na svoje zdravje in zadovoljstvo, kajti le tako boste lahko pomagali tudi drugim.

Iskrene čestitke!

Dekan izr. prof. dr. Andrej Starc

 

 

 

 

 


 

Naslov dela: Odziv ploda na telesno vadbo v nosečnosti

Mentorica: doc. dr. Ana Polona Mivšek
Somentorica: viš. pred. Petra Petročnik

Fizična vadba v nosečnosti ima številne prednosti za zdravje žensk, vseeno pa je le manj kot četrtina nosečnic aktivnih. Eden od možnih razlogov bi lahko bila tudi skrb, kako telesna dejavnost vpliva na še nerojenega otroka. Kristina Jeralič je zato v svojem diplomskem delu proučevala vpliv telesne vadbe različnih intenzivnosti na vitalne funkcije nosečnic in plodov srčni utrip ter plodove gibe. V sodelovanju z izvajalci vadb za nosečnice je izvedla raziskavo, v katero je zajela enaintrideset nosečnic z gestacijsko starostjo 20 – 37 tednov. Majhen vzorec udeleženk sicer onemogoča generalizacijo rezultatov, vseeno pa so ugotovitve raziskave, da blaga do zmerna vadba ne spreminja opazovanih parametrov v tolikšni meri, da bi lahko bilo ogrožujoče za plod.

Naslov dela: Avtomatska prepoznava artefakta zvonjenja pri preiskavah magnetne resonance

Mentor: izr. prof. dr. Janez Žibert
Somentorica: asist. Katja Romarić

Laura Kocet se v svoji magistrski nalogi ukvarja s postopki avtomatskega preverjanja kakovosti magnetno-resonančnih (MR) slik, kar je ena izmed osnovnih nalog v radiološki tehnologiji. Velika dodana vrednost magistrske naloge je, da je pri avtomatizaciji postopka iskanja artefaktov zvonjenja avtorica uporabila najnaprednejše postopke strojnega učenja – globoko učenje s konvolucijskimi mrežami. Takšen pristop je eden izmed prvih na področju radiološke tehnologije v Sloveniji in zelo aktualna tema tudi v svetovnem merilu ter predstavlja korak v smeri avtomatizacije kompleksnih procesov, kot je ugotavljanje kakovosti radioloških slik z metodami umetne inteligence. V sklopu magistrske naloge je Laura Kocet zgradila in validirala model z uporabo konvolucijske mreže VGG16 na MR slikah artefaktov zvonjenja, ki je izkazal izjemno dobre rezultate prepoznavanja artefaktov. Ključna dodana vrednost magistrske naloge je predvsem v razvoju metodologije, ki je potrebna za uporabo takšnih modelov in aplikacij za avtomatizacijo procesov v radiološki tehnologiji. Delo lahko zato uvrščamo med odlične prispevke znanosti s področja radiološke tehnologije predvsem z vidika prenosa znanja iz drugih področij na področje radiološke tehnologije.

Naslov dela: Razvoj metode za ekstrakcijo, kvantifikacijo in identifikacijo mikroplastike iz tal

Mentorica: doc. dr. Mojca Bavcon Kralj
Somentorica: prof. dr. Tjaša Griessler Bulc

Magistrsko delo Pie Leban obravnava aktualno problematiko mikroplastike in njenega dokazovanja v različnih vzorcih tal. V sklopu razvoja metode določanja mikroplastike je optimizirala in dopolnila obstoječe separacijske tehnike in tehniko za identifikacijo. Z ustreznim številom ponovitev je potrdila robustnost, enostavnost in splošno uporabnost metode za ločevanje in dokazovanje najbolj pogostih vrst mikroplastike (PE, PS, PP, PVC in PET) v različnih vzorcih zemlje ter z različno stopnjo organske snovi. Z razvito metodo ločevanja na osnovi gostote je lahko ekstrahirala 97,5 % mikroplastike prisotne v vzorcu zemlje. V magistrskem delu je ugotovila, da lahko z razvito metodo identifikacije mikroplastiko tudi kvantificiramo.

Magistrsko delo zajema uporabo znanja na interdisciplinarnem področju analizne kemije, ekologije in varstva okolja. Delo Pie Leban tako prinaša doprinos na raziskovalnem področju mikroplastike, hkrati pa bodo izsledki njene raziskave uporabni na področju gospodarjenju z odpadki in predmet širše obravnave v strokovnem okolju v izzivih, ki jih prinašajo mikroplastika, biološki odpadki in kompostiranje.

Naslov dela: Primerjava koncentričnih in ekscentričnih izokinetičnih navorov mišic kolena ter njihovih razmerij pri zdravih mladih odraslih

Mentor: izr. prof. dr. Alan Kacin
Somentorica: asist. dr. Daša Weber

David Popič je v okviru svojega magistrskega dela opravil izvirno znanstveno raziskavo mišičnega nadzora stabilnosti kolenskega sklepa, izvedeno na vzorcu 31 zdravih mladih odraslih oseb, ki sicer niso športno dejavne. Avtor je z izokinetično dinamometrijo primerjali največje koncentrične in ekscentrične navore mišic kolena ter njihova konvencionalna in funkcionalna razmerja pri različnih hitrostih krčenja mišic in gibanja kolenskega sklepa. Hkrati je proučil tudi razlike v opazovanih parametrih med moškimi in ženskami. Rezultati kažejo, da največji koncentrični navori mišic kolena pri obeh spolih upadajo s hitrostjo krčenja. Pri tem imajo ženske pomembno manjše navore kot moški, tudi ko upoštevamo razliko v mišični masi, in pomembno manjša razmerja ekscentričnih navorov. Ob pomanjkanju objavljenih normativnih vrednosti zmogljivosti mišic kolena za zdravo nešportno populacijo, ugotovitve magistrskega dela zapolnjujejo pomembno vrzel v znanstveni literaturi. Predstavljajo tudi referenčni okvir za klinično funkcijsko diagnostiko in načrtovanje učinkovite fizioterapije oseb z okvarami kolenskega sklepa. Avtor je raziskavo izvedel z veliko mero samostojnosti in samoiniciativnosti ter v času študija že tudi objavil znanstveni članek v mednarodno indeksirani reviji s področja fizioterapije.

Naslov dela: Določitev maksimalnega nabora podatkov za enotno sprejemno anamnezo zdravstvene nege v Sloveniji

Mentor: doc. dr. Uroš Rajkovič
Somentorica: viš. pred. dr. Marija Milavec Kapun

Za potrebe digitalizacije obstoječih procesov je potrebno povezati strokovnjake iz prakse in razvijalce programskih rešitev. Vezni člen mora zagotoviti razumljivost vsem deležnikom in pokriti potrebe prakse v prenovljenem procesu. V ta namen je Urša Presekar v svojem magistrskem delu analizirala stanje na področju dokumentiranja anamneze zdravstvene nege v Sloveniji. Zbrala je obstoječe dokumente institucij, ki so sodelovale v raziskavi in zasnovala model maksimalnega nabora podatkov, ki zagotavlja skladnost bodočih programskih rešitev z obstoječimi obrazci. Posebej velja izpostaviti elemente procesa sprejema pacienta v okviru zdravstvene nege, s katerimi je model nadgradila in predstavljajo dodano vrednost digitalizacije. Tak pristop zagotavlja vključenost bodočih uporabnikov in je ključen za uspešno uvedbo novih rešitev, hkrati pa povezuje različne standarde, teoretične modele zdravstvene nege in prakso. Rešitev je neodvisna od izbrane strukture baze podatkov in se lahko uporabi kot osnova za razvoj različnim programskih rešitvam.

Naslov dela: Prevalenca in dejavniki tveganja za nastanek mišično-skeletnih obolenj pri pisarniških delavcih v dveh slovenskih podjetjih

Mentorica: pred. Vitoslava Marušič

Lucija Vesenjak se je v diplomskem delu poglobila v aktualno problematiko vse večje uporabe računalnikov in s tem tveganja za nastanek z delom povezanih mišično-skeletnih obolenj zgornjega uda. Za namene raziskave je prevedla Maastrichtski vprašalnik za zgornji ud, ga oblikovala za splet ter vprašalnik poslala zaposlenim v dveh slovenskih podjetjih, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik. V kvantitativno obdelavo podatkov je bilo vključenih 102 v celoti rešenih vprašalnikov. Z raziskavo je bila ugotovljena visoka prevalenca (59,8%) vsaj en teden trajajočih mišično-skeletnih obolenj zgornjega uda v preteklem letu. Obolenja so bila na vseh področjih zgornjega uda pogostejša pri ženskah kot pri moških. Uporabljen vprašalnik se je izkazal kot zanesljiv in primeren za uporabo v praksi. Prevalenca mišično-skeletnih obolenj zgornjega uda v dveh slovenskih podjetjih je bila primerljiva z drugimi državami razvitega sveta.

Zahvaljujemo se Zlatarni Celje, ki je našim nagrajencem donirala Prešernove srebrnike.

 

Spletna stran za nemoteno in pravilno delovanje uporablja osnovne nujne piškotke. Obvezni piškotki in piškotki, ki ne obdelujejo osebnih podatkov, se naložijo samodejno, brez predhodne privolitve in z njimi ne obdelujemo nobenih podatkov. Analitičnih piškotkov ne uporabljamo. Več o piškotkih »