V sredo, 12. novembra 2025, je v Grand Hotelu Union v Ljubljani potekal Dan ARIS 2025. Dogodek je bil namenjen povezovanju znanstveno-raziskovalnega in inovacijskega ekosistema, razpravi o inovacijskem potencialu raziskovalcev in odprti znanosti ter predstavitvi in podelitvi priznanj najvidnejših raziskovalnih dosežkov Odlični v znanosti 2025. Na dopoldanskem delu dogodka so svoje vizije razvoja znanosti in inovacij v obliki okroglih miz predstavili sogovorniki iz znanstvenoraziskovalne in gospodarske sfere ter odločevalci z obeh področij. Popoldanski del pa je bil posvečen najvidnejšim znanstvenim in razvojnim dosežkom v letih 2024 in 2025 vseh področij na nacionalnem nivoju, ter pozdravu novi generaciji mladih raziskovalcev.
Priznanja Odlični v znanosti je prejelo 28 dosežkov, med katerimi je na področju interdisciplinarnih raziskav tudi dosežek, ki ga je prijavila Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani z naslovom: Kozmopolitski zunajcelični delci za podporo procesov v medicini, industriji, okoljskih znanostih in kmetijstvu. Avtorice in avtorji dosežka so Veronika Kralj Iglič, Anna Romolo, Vesna Spasovski ter Matevž Arko (UL ZF), Vesna Arrigler, Ksenija Kogej in Urška Zagorc (UL FKKT), Apolonija Bedina Zavec in Matic Kisovec (KI), Aleš Iglič (UL FE), Mateja Erdani-Kreft, Marija Holcar, Samo Hudoklin, Metka Lenassi, Nataša Resnik ter Rok Romih (UL MF), Ivica Marić in Veronika Stoka (IJS). Priznanje je v imenu vseh avtoric in avtorjev od direktorice ARIS Tjaše Dobnik prevzela Anna Romolo. ZF se s tem potrjuje kot inštitucija, v okviru katere nastajajo vrhunski znanstveni dosežki.
O dosežku: Zunajcelični vezikli (ZV-ji) so majhni delci – manjši od mikrometra, ki jih celice vseh vrst odpuščajo v svojo okolico. Sledi sestave materinske celice prenašajo do drugih celic in s tem posredujejo interakcije med celicami znotraj organizma in med organizmi. Ker so nosilci sestavin za dostavo celicam, predstavljajo temelj procesov, ki so pomembni v medicini, ekologiji in kmetijstvu, ter v ustreznih industrijskih procesih. Nativnih ZV-jev je malo, metode njihovega pridobivanja in karakterizacije pa so predmet intenzivnih in ekstenzivnih raziskav. Za povečanje izplena postopkov, je bila izdelana metoda, pri kateri so ZD-ji iz homogenata smrekovih kombinirana z liposomi (Spasovski in sod., 2024). Raziskave so vključene v svetovne trende na tem področju, v okviru združenja International Society for Extracellular Vesicles (Welsh in sod., 2024, ki je od objave prejel v bazi Google Scholar več kot 2500 citatov.)
Iskrene čestitke!
