V sredo, 18. junija 2025, je ekipa projekta »Okoljska sprejemljivost tekstilnih materialov v pogrebni dejavnosti«, sestavljena iz študentk in študentov štirih študijskih programov treh fakultet Univerze v Ljubljani – Fakultete za družbene vede, Naravoslovnotehniške fakultete in Zdravstvene fakultete, predstavila rezultate projektnega dela v podjetju ŽALE, d. o. o.. Projekt smo izvedli v okviru javnega razpisa »Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024-2027 (PUŠ v delovno okolje 2024-2027)«, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
Študenti so v okviru projektnih dejavnosti opravili pregled kulturnih in religijskih pogrebnih praks, povezanih z uporabo tekstila ter zakonodaje, ki ureja področje pogrebne dejavnosti. Odvzeli so vzorce tekstila in opravili njihovo analizo ter ocenili tveganja najpogosteje uporabljenih materialov. Na osnovi ugotovitev smo oblikovali nekaj idejnih rešitev, ki bi pogrebnim podjetjem omogočila znižati njihov vpliv na okolje in s tem lažje prilagajanje zahtevam zelenega prehoda. Hkrati pa smo s projektom želeli spodbuditi tudi zavedanje o pomenu multidisciplinarnega pristopa in sodelovanja različnih strokovnjakov in zaposlenih v podjetju pri iskanju ter oblikovanju ustreznih rešitev za izzive, s katerimi se soočajo v delovnem okolju.
V okviru projekta smo pripravili različna gradiva za podjetje in njihove poslovne partnerje. Ključna ugotovitev projekta je, da je uporaba naravnih, minimalno obdelanih (regeneriranih) celuloznih materialov, pridelanih z okolju prijaznimi metodami, najprimernejša z vidika biološke razgradljivosti, nizkih emisij ob upepeljevanju ter zmanjševanja okoljskega odtisa že v fazi proizvodnje. Uporaba teh materialov pomeni tudi pomemben korak v smeri trajnostno usmerjene pogrebne dejavnosti, ki vključuje celoten življenjski cikel uporabljenih materialov in spodbuja odgovoren odnos do okolja.
Foto: Arhiv projekta
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+).
