Diplomantki magistrskega študijskega programa Sanitarno inženirstvo Špela Strnad in Manca Lunder sta prejemnici Krkinega priznanja za raziskovalno nalogo in Krkine posebne pohvale za raziskovalno nalogo.
Krkino priznanje za raziskovalno nalogo: Špela Strnad - Zagotavljanje kratkih prehranskih verig. Mentorica: izr. prof. dr. Mojca Jevšnik Podlesnik, Zdravstvena fakulteta UL. Somentorica: izr. prof. dr. Urška Jamnikar Ciglenečki, Veterinarska fakulteta
Kratke prehranske verige so inovativni trajnostni pristop, ki nastaja z namenom obvladovanja globalnih izzivov preskrbe s hrano. Namen magistrskega dela je bil z anketno raziskavo pri pridelovalcih hrane raziskati primere dobrih praks in inovativnih pristopov v kratkih prehranskih verigah; ugotoviti potrebe po informacijah in znanju ter želje v povezavi s kratkimi prehranskimi verigami ter ugotoviti potrebe deležnikov za vzpostavitev učnih delavnic s primernimi tematskimi vsebinami. Pridelovalci so pokazali splošno znanje o kratkih verigah preskrbe s hrano in nekatere dobre prakse uvajanja kratkih verig. Pri opravljanju svoje dejavnosti se pridelovalci srečujejo z ovirami in izzivi na tem področju. Za razvoj svoje dejavnosti so željni izobraževanj oziroma usposabljanj. Z raziskavo smo pridobili ključne podatke o stanju kratkih prehranskih verig v Sloveniji in številne še neizkoriščene možnosti nadaljnjega razvoja na tem področju.
Krkina posebna pohvala za raziskovalno nalogo: Manca Lunder - Obvladovanje biofilmov MRSA s hladno atmosfersko plazmo. Mentor: izr. prof. dr. Rok Fink, Zdravstvena fakulteta UL. Somentor: doc. dr. Sebastian Dahle, Biotehniška fakulteta UL
Bakterijska odpornost na protimikrobne snovi predstavlja vse večjo grožnjo za zdravje ljudi tako v razvitem kot nerazvitem svetu. Širjenje bakterijskih okužb v vsakdanjem življenju obvladujemo s številnimi protimikrobnimi sredstvi, vendar ima ta pristop pogosto negativen vpliv na naše zdravje in okolje. Velik potencial predstavlja hladna atmosferska plazma kot učinkovit in varen način dezinfekcije površin. Omenjena metoda generira plazmo iz okoliškega zraka, ki se pretaka med dvema elektrodama visoke napetosti. Pri tem se tvorijo reaktivne kisikove in dušikove spojine ter UV sevanje, ki imajo baktericiden učinek. V raziskavi je bilo dokazano, da se učinkovitost plazme na biofilme MRSA poveča sorazmerno z daljšim časom izpostavljenosti, kar smo potrdili z metodami preverjanja živosti, metabolizma, oksidativnega stresa in z mikroskopiranjem. Poleg visoke baktericidne učinkovitosti je prednost uporabe plazme tudi njena nizka toksičnost, saj ima v nasprotju s kemijsko dezinfekcijo površin zanemarljive vplive na okolje.
Prejemnici priznanja in pohvale iskreno čestitamo!
