Babištvo

Mentorji

letnik: asist. Lucija Šerjak
letnik: pred. dr. Metka Skubic
letnik: viš. pred. Tita Stanek Zidarič

Opis

Babiško delovanje sega globoko v zgodovino človeštva. Rojevanje otrok ima izjemen socialni pomen in okrog tega dogodka so se v vseh družbah razvili obredi, običaji in praksa, da bi vzpodbudili pozitiven izid. Izvorno je na Slovenskem porodna pomoč temeljila na solidarni pomoči med ženskami, ki so sprva v družinskem krogu, kasneje pa povsod, kjer so bile potrebne, pomagale pri porodu. Tisto, ki si je z izkušnjami nabrala največ znanja, so ženske izvolile za babico. Kasneje se je izoblikoval babiški stan kot poklic – ko se je porodna pomočnica izučila tehnike porodne pomoči in opravila predpisano preizkušnjo, je dobila naziv, ki je označeval njeno stroko.

O pravem babiškem poklicu – babici lahko govorimo šele takrat, ko so bile kandidatke strokovno usposobljene s šolanjem. Ustanovitev Babiške šole v Ljubljani leta 1753 - na pobudo takratne avstrijske cesarice Marije Terezije jo je ustanovil nizozemski zdravnik Gerhard van Swieten - je pomenila velik korak k pridobitvi strokovnega znanja in profesionalizaciji poklica babice; postala je tudi eden izmed temeljev razvoja porodništva in ginekologije na Slovenskem.

Žal je bila šola z najdaljšo tradicijo zdravstvene strokovne šole v Evropi (delovala je brez prekinitve polnih 228 let) ukinjena ob novi šolski reformi, to je s prehodom na usmerjeno izobraževanje leta 1981. Zadnja generacija medicinskih sester-babic, vpisanih v štiriletni srednješolski program v šolskem letu 1980/81, je zaključila šolanje junija leta 1984.

Načrtovanega in predvidenega izobraževanja medicinskih sester – babic na višji ravni ni zaživelo. Izobraževanja za babice v tem času ni bilo. Izjema je bila specializacija, ki jo je v letih 1991/92 in 1992/93 izvedla Višja šola za zdravstvene delavce (sedanja Zdravstvena fakulteta). Študij je končalo 8 kandidatk. Petnajst let je bilo potrebnih, da se je leta 1996/97 na Visoki šoli za zdravstvo pričel izvajati nov visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege, porodniško-ginekološke smeri, ki predstavlja prvo izobraževanje babic v Sloveniji na univerzitetni ravni.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je izobraževanje babic doživelo korenito reformo, saj je bila potrebna uskladitev poimenovanja, obsega in vsebin programa z evropskimi priporočili, direktivami EU (80/155/EEC in 80/154/EEC, danes 36/2005/EEC in 55/2013/EEC). Pričel se je izvajati Visokošolski strokovni študijski program babištvo. Ponovno obsežno preoblikovanje je bilo izobraževanje babic deležno z bolonjsko reformo v letu 2007/2008. Slednji program (z nekaterimi izboljšavami in spremembami) še vedno teče.

Člani oddelka za babištvo v prihajajočem letu načrtujemo prerast dodiplomskega programa v 4-letno izobraževanje, v bodočnosti tudi nadgraditev I. stopnje z II. – magistrsko. Kljub vsem spremembam pa temeljni cilji babiškega izobraževanja ostajajo skozi celotno zgodovino enaki – osredotočenost na družino, aktivna vključenost žensk v babiško obravnavo in promocija fiziologije. Vsi vemo, da so v poklicnem delu babic ure, dnevi in noči izjemne odgovornosti - izziv za vse tiste, ki v njem vztrajajo ter opravljajo svoje delo strokovno, odgovorno, samozavestno in humano. To je tudi vedno bil in bo ostal globalni cilj izobraževanja v našem visokošolskem strokovnem študijskem programu.