Predstojnica oddelka

viš. pred. Anita Prelec

Namestnica predstojnice oddelka

viš. pred. Petra Petročnik

Vodja katedre za babištvo

doc. dr. Ana Polona Mivšek

Mentorji

  1. letnik: 
  2. letnik: pred. mag. Metka Skubic
  3. letnik: viš. pred. Tita Stanek Zidarič

Opis

Babiško delovanje sega globoko v zgodovino človeštva. Rojevanje otrok ima izjemen socialni pomen in okrog tega dogodka so se v vseh družbah razvili obredi, običaji in praksa, da bi vzpodbudili pozitiven izid. Izvorno je na Slovenskem porodna pomoč temeljila na solidarni pomoči med ženskami, ki so sprva v družinskem krogu, kasneje pa povsod, kjer so bile potrebne, pomagale pri porodu. Tisto, ki si je z izkušnjami nabrala največ znanja, so ženske izvolile za babico. Kasneje se je izoblikoval babiški stan kot poklic – ko se je porodna pomočnica izučila tehnike porodne pomoči in opravila predpisano preizkušnjo, je dobila naziv, ki je označeval njeno stroko.

O pravem babiškem poklicu – babici lahko govorimo šele takrat, ko so bile kandidatke strokovno usposobljene s šolanjem. Ustanovitev Babiške šole v Ljubljani leta 1753 - na pobudo takratne avstrijske cesarice Marije Terezije jo je ustanovil nizozemski zdravnik Gerhard van Swieten - je pomenila velik korak k pridobitvi strokovnega znanja in profesionalizaciji poklica babice; postala je tudi eden izmed temeljev razvoja porodništva in ginekologije na Slovenskem.

Žal je bila šola z najdaljšo tradicijo zdravstvene strokovne šole v Evropi (delovala je brez prekinitve polnih 228 let) ukinjena ob novi šolski reformi, to je s prehodom na usmerjeno izobraževanje leta 1981. Zadnja generacija medicinskih sester-babic, vpisanih v štiriletni srednješolski program v šolskem letu 1980/81, je zaključila šolanje junija leta 1984.

Načrtovanega in predvidenega izobraževanja medicinskih sester – babic na višji ravni ni zaživelo. Izobraževanja za babice v tem času ni bilo. Izjema je bila specializacija, ki jo je v letih 1991/92 in 1992/93 izvedla Višja šola za zdravstvene delavce (sedanja Zdravstvena fakulteta). Študij je končalo 8 kandidatk. Petnajst let je bilo potrebnih, da se je leta 1996/97 na Visoki šoli za zdravstvo pričel izvajati nov visokošolski strokovni študijski program zdravstvene nege, porodniško-ginekološke smeri, ki predstavlja prvo izobraževanje babic v Sloveniji na univerzitetni ravni.

Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je izobraževanje babic doživelo korenito reformo, saj je bila potrebna uskladitev poimenovanja, obsega in vsebin programa z evropskimi priporočili, direktivami EU (80/155/EEC in 80/154/EEC, danes 36/2005/EEC in 55/2013/EEC). Pričel se je izvajati Visokošolski strokovni študijski program babištvo. Ponovno obsežno preoblikovanje je bilo izobraževanje babic deležno z bolonjsko reformo v letu 2007/2008. Slednji program (z nekaterimi izboljšavami in spremembami) še vedno teče.

Člani oddelka za babištvo v prihajajočem letu načrtujemo prerast dodiplomskega programa v 4-letno izobraževanje, v bodočnosti tudi nadgraditev I. stopnje z II. – magistrsko. Kljub vsem spremembam pa temeljni cilji babiškega izobraževanja ostajajo skozi celotno zgodovino enaki – osredotočenost na družino, aktivna vključenost žensk v babiško obravnavo in promocija fiziologije. Vsi vemo, da so v poklicnem delu babic ure, dnevi in noči izjemne odgovornosti - izziv za vse tiste, ki v njem vztrajajo ter opravljajo svoje delo strokovno, odgovorno, samozavestno in humano. To je tudi vedno bil in bo ostal globalni cilj izobraževanja v našem visokošolskem strokovnem študijskem programu.

Na naši spletni strani uporabljamo piškotke, saj ti omogočajo boljše in pravilnejše delovanje. Zaradi EU zakonodaje, vas moramo vprašati za soglasje. Prosimo vas, da sprejmete uporabo piškotkov in si s tem omogočite pravilen prikaz naše spletne strani. Piškotke uporabljajo vse spletne strani. Več informacij o piškotkih najdete na tej povezavi.